Tistega dne...

9.4. ob 14.19 je moj svet dobil nov center. Vse se vrti okrog ene male pikice, ki iz dneva v dan raste v širino in dolžino ;). Sam dogodek in dnevi po tem so zgodba zase, ki jo vsak prehodi sam in po svoje, in zakaj bi bila jaz izjema, da ne bi bila čisto samosvoja. Zdaj, ko je že nekaj časa od tega, so dnevi vedno lepši in mama, kar se mi zdi še vedno nepojmljivo, da sem to jaz, postaja vedno bolj samozavestna in se dela da ve kaj dela ;). Ja, naša pikica je "pridna", večinoma spi in je, in ja, tudi joka, danes je recimo kar veliko jokala, pa nič zato, to ne pomeni, da je bila poredna. Pač, nekaj jih muči, otroci te starosti še ne znajo nagajat in jokat zato, da nervirajo starše, ker jim je to zabavno, pač pa s tem milim in včasih neutolažljivim jokom, srceparajočim jokom, sporočajo, da je nekaj narobe. Največkrat jih muči prebava, sicer pa jim ni hudega. No, in iz teh stavkov se da razbrati razlog za narekovaje okrog biti priden. Od kar sem v eni od neštetih knjig prebrala, kako zmotno jih ocenjujemo da so pridni, čeravno se v večini razmišljanja tiste knjige nisem strinjala, sem ob vprasanjih ali je pridna in ob opisih kako so dojenčki pridni, dejansko začela razmišljat, da ima tista čudna knjiga v resnici prav. Kako je pa lahko dojenček poreden? Ne znam si odgovorit, naj mi nekdo pomaga.
Res pa je tudi, da se je tistega 9. aprila, svet tudi za nekaj časa ustavil. Vprašajte me kateri dan je ali pa kateri datum? Kljub vsem pompu o 1. maju in PRAZNIKU dela, sem se jaz danes samozavestno hotela odpravit v trgovino. Toliko o tem...Torej, svet se resnično vrti okrog ene same male ritke, kar pa sploh ni tak hudo, prav lepo je...