Nasveti

Pred časom sem objavila intervju z Vesno Vuk Godina, ki med vsem ostalim tudi pravi, kako imajo današnji starši preveč nasvetov s strani vseh mogočih strokovnjakov in tistih, ki bi to radi bili. In ker tečemo že zadnje kroge, se vedno še česa spomnim, v kar bi se rada prepričala kako naj, ali če prav razmišljam. V tem iskanju ugotovim, da ima dr. Godina ne samo mogoče, ampak resnično prav. Preveč je nekih nasvetov, sploh pa ker si toliko nasprotujejo in si potem včasih očitaš, da si preveč tiranski, ker pač "dr. Ta-in-ta" pravi popolnoma drugače in je tvoje razmišljanje preveč staromodno, po drugi strani se pa pomiriš, ko najdeš da se pa "dr. Ta-in-ta 2" strinja. In samo zato, ker je dr. oziroma po možnosti pediater, je to že kompetenca, ki ti daje zaupanje. Vidim, da tudi jaz nehote podležem takim in drugačnim "kompetencam", sem pa zelo vesela, ko najdem "kompetenco", ki se strinja z mojim, očitno velikokrat staromodnim, načinom razmišljanja. Sicer bomo videli, kaj bo prinesla praksa, za začetek pa mogoče vseeno ni slabo, ne?

Da si boste lažje predstavljali o čem govorim, prilagam primer, ko sem razmišljala, kako uspavati otroka, da se nezasužnjiš do otrokovega 10. leta in kako se izognit vsem tem izsiljevanjem, ki jih malčki zelo hitro obvladajo. Kdo ugane katera je moja? :)

Pustimo dojenčka jokati

To metodo je razvil pediater Richard Ferber. Metoda jokanja ne pomeni, da dojenčka pred spanjem pustimo jokati za dolgo časa. Staršem se svetuje, da se na dojenčkov jok ne odzovejo v istem hipu, odzivni čas pa postopoma še podaljšujejo. Tako se dojenček počasi nauči, da bo zaspal sam od sebe, jok pa je integralni del procesa "učenja" spanja. Celotna ideja te metode je v tem, da se mora dojenček spanja naučiti prav tako kot vsega drugega. Če ga bodo starši pred spanjem vsakič uspavali, ga ujčkali ter ga nosili v naročju, se bo dojenček enostavno naučil zaspati samo na takšen način. Če pa ga boste preprosto položili v posteljo, se bo po začetnem jokavem protestiranju navadil zaspati sam od sebe. Pri tej metodi dojenčkov jok ni cilj, je pa stranski učinek pri učenju spanca.

Metoda brez solz

Pediater in zagovornik teorije navezanosti dojenčka na starše, William Sears, je kritičen do tega, da bi otroka pred spanjem pustili jokati. Trdi, da lahko tako dojenček izgubi zaupanje do staršev in začne čas spanja dojemati kot nekaj neprijetnega. Metoda učenja spanja brez solz temelji na tem, da dojenčka pred spanjem nahranimo in ga zibamo v naročju, dokler se mu od utrujenosti ne začnejo oči same zapirati. Šele potem dojenčka položimo v posteljo. Če zajoka, se mu odzovemo takoj. Prav tako ta metoda zagovarja tudi spanje dojenčka skupaj s starši. Pozor, če imate zelo trden spanec, če jemljete tablete za spanje, ali ste pred spanjem pili alkohol, ne spite skupaj s svojim dojenčkom. V takšnih primerih namreč tvegate, da se med spanjem uležete na dojenčka in ga po nesreči zadušite. Prav tako ni priporočljivo, da spite s svojim dojenčkom v isti postelji, če ste kadilec ali kadilka.

Tretji način

Metoda, ki jo je razvila medicinska sestra Tracy Hogg, zagovarja pozitiven način metode učenja spanja brez solz. Vendar pa je kritična do ujčkanja in dojenja, dokler dojenček ne zaspi v naročju, saj – tako kot pediater Ferber – meni, da se mora dojenček naučiti, da bo zaspal sam od sebe. Zato priporoča, da naj se starš na jok dojenčka vedno hitro odzove, ga vzame v naročje, vendar ga zelo kmalu spet položi nazaj v njegovo posteljico. To naj ponavlja po potrebi večkrat in vse dokler dojenček končno ne zaspi sam od sebe.

Pediatrinja svetuje

Pediatrinja dr. Aleksandra Plut svetuje, da vsakega otroka obravnavamo individualno. Njena otroka sta ob isti vzgoji, ob istih metodah ter oba dojena celo noč prespala pri različni starosti; sin šele pri treh letih, hčerka pa že pri šestih tednih. Kljub temu pediatrinja priporoča nekaj pravil, ki jih naj ne bi smeli prekršiti.

Čez dan lahko otrok spi v lupinici, vozičku ali na drugih posteljah, ponoči pa mora vedno v svojo posteljo. Spanje mora biti obred. Vsako noč ob istem času otroka po kopanju, hranjenju, pravljici in podobnem pred spanjem položimo v njegovo posteljico. Dr. Plutova odsvetuje spanje skupaj s starši, saj za dober počitek tudi otrok potrebuje svoj mir in svoj prostor. Če otrok joka, pediatrinja odsvetuje, da se ga iz posteljice vzdiguje. Priporoča, da starš pride pogledat otroka, ga pobožat, mu pokazati, da je v bližini, da ga s tem pomiri. Odsvetuje pomirjanje s stekleničko, saj mora otrok poznati razliko med hranjenjem in spanjem. Za nedojene otroke ali zalivančke je priporočljiv telesni kontakt med hranjenjem, pitje soka ali sladkanega čaja med nočnim spanjem pa je odsvetovano že s strani zobozdravnikov.