No, saj ne da ne bi imela kaj za povedat, to imam vedno kaj, se ni za bat. Samo čas beži, otrok terja svoj davek, hotela priznat ali ne. Torej po tem datumu, tam nekje, se je naša pikica odločila, da pa ona ne bi spala več celo noč v enem kosu in tu je eden glavnih razlogov za pomanjkanje volje in časa za pisanje bloga. No, in smo imeli takšne in drugačne noči, jaz sem doživljala takšne in drugačne dneve po neprespani noči in sama pri sebi (in z drugimi) razglabljala zakaj se to dogaja in kako to preprečit. Vmes smo bili še na morju, ki sem se ga tako zelo veselila. Je blo fajn, malo začinjeno s kako neprespano nočjo, voda sicer malo premrzla za moj okus, vreme na srečo dovolj ok, skoraj poletno, se je pa poznalo, da je sept, ker se je zvečer pošteno ohladilo. No, je bilo prvo morje v troje in povrhu še sept, česar sem se veselila, na koncu ugotovila, da je ta sept bil kar hladen in da bi blo bolje it čez poletje. Je pa res, da ni bilo nobene gužve po drugi strani se pa tudi ni kaj dosti dogajalo. Ja, za vse je nekaj plus in nekaj minus, tako pač je to.
Kaj se je še vse zgodilo od takrat? Uf...vsega se niti več ne spomnim, vem le, da so se noči umirile in da otroci pač ne morejo spati kot odrasli celo noč brez motenj od rojstva pa do velikih nog (če malo pomislim mi je zdaj to logično, ko se je pa začelo, se mi je htelo zmešat). Včasih jih kaj muči, drugič kaj sanjajo, tretjič so v fazi razvoja in vadijo novo spretnost, potem rastejo zobki in tako to gre...Kolo sreće se okreće! :)
Od 20.8. se je rodilo kar veliko število otrok, sem že pisala, da čakamo. Suma sumarum - mislim da 5, 1 deček in 4 deklice! In ja, otroci, otroci, otroci, to je tisto kar se mi dogaja skoraj 24/7. Sem zdaj že v oni fazi, ko ti je že malo tečno, eno in isto, čeprav po drugi strani pa so to najbolj dragoceni trenutki z mojo pikico, ki je vsak dan večji sonček. Ja, mame smo naravnost zaljubljene v to deco, kaj čmo! Je pa res, da vedno bolj cenim druženje in pogovore o "neotrocih", jih je pa zelo malo. Z mojim možem sma si celo privoščila en "date" kot starša, praznovala najino 7. obletnico (!!!), je prav pasalo in bomo ob priliki ponovili in nadgradili! Za prvič se je vse dobro obneslo, razen tega da je sosed vrtal ob pol 11h in zbudil Hano, pa ni blo večje panike.
Sem komaj čakala, da se tolko osamosvojim, da lahko začnem hodit na aerobiko in mi jo zagode peta, imam tako imenovani trn v peti. Ni fajn, ker boli, ni pa nič strašnega, še dolgi sprehodi in veliko hoje odpade, kaj šele skakanje. Upam, da mi uspe najti luknjo v teh čakalnih vrstah, da me čim prej usposobijo.
No, in zdaj so pred vrati prvi prazniki v troje, tudi tega se že veselim. To leto bomo bolj na izi in to mi je najbolj fajn. Prvič doma za božič, jeeeeej! Za novo leto pa bomo še vidli. In še en prvič, prvič se veselim novoletne zabave in to službene. Kriza! Ja, socializacija mi malo šepa, saj ne da sem non-stop sama, mi pa manjkajo takšni in drugačni ljudje.
Za prvi popostni "post" bo to dovolj. Slutim, da zelo kmalu sledi še kak...;)
Ni komentarjev:
Objavite komentar