Poletno družinski obiski

Kot vas že večina ve, en del moje družine izhaja iz Bosne. Tja sem vedno rada odhajala in tam sem preživela sicer majhen, vendar verjetno najbolj srečen del svojega otroštva. Ker so mi stari starši (relativno) hitro umrli in ker je tam kar nekaj časa vladalo vojno stanje, tudi kar nekaj časa nismo mogli hodit tja. Po letu 97 pa se trudimo večkrat na leto obiskati sorodnike, ki so tam in se malo pustit razvajat po balkansko. Ta del je najlepši ;). Zanimivo je pa predvsem to, da je tam družina prva in najbolj pomembna vrednota na seznamu. Čez družino ga ni in tudi 16. koleno družine je skorajda enako pomembno kot 2 ali včasih celo prvo. Vem, tega marsikdo ne razume, občasno se trudim komu to tudi razložit, in kdor tega še ni občutil, tega tudi ne more razumeti, je pa enkraten občutek. Samo če povem primer, da ko se rodi otrok ali če se kdo poroči, je udeležba obvezna, to se ne sme zamuditi, razen če vlada kakšno opravičljivo posebno stanje.
No, in naša družina ni nič drugačna od povprečne družine s koreninami od tam. Vsaj polovica, če ne še več kot to, dela in živi v tujini, torej ne v Bosni. Tam nekje v 60-tih oziroma 70-tih letih se je veliko ljudi od tam odselilo oziroma odromalo s trebuhom za kuhom. Naša družina se je razkropila po severno-zahodni Evropi, gledano iz smeri Bosne. In ker je od tega minilo že kar nekaj časa, je naša družina tudi pognala korenine v tistih državah. Najbolj zanimive kombinacije so na Švedskem. Tam je že itak zelo pisano prebivalstvo in potem ni težko najti nekoga, ki pač nima veze s Slovanstvom. In potem imaš sorodnike s katerimi se moraš pogovarjati v tujem jeziku, ker se sicer ne razumeš-mimogrede srbohraščina se tu ne šteje za tuji jezik ;).
Kar je še zanimivo, da se večina odseljencev, generacija, ki se je dejansko preselila, vsako poletje vrača/obiskuje sorodnike v Bosni, kar je tudi ena izmed značilnosti. In ker je Maribor nasrečo na njihovi poti dol, se tukaj ustavijo na "pit-stop". In zgodi se sledeče, dobiš na obisk sorodnike iz Švedske, dve različni veji družine na isti dan, oni se pogovarjajo švedsko, ti pa nimaš pojma o čemu. Pa niso nevljudni, samo lažje jim je. In poleti se vedno veselim teh obiskov, ker je to edinkrat ko se lahko vidimo, nadaljujemo pa tam kjer smo zadnjič ostali. Hvala bogu, da nam internet in FB omogočata več virtualnih stikov, kot je tega bilo prej. Tako, da smo tudi temu hvaležni.
Lepo je biti del takšne družine ;))))).