Poletno družinski obiski

Kot vas že večina ve, en del moje družine izhaja iz Bosne. Tja sem vedno rada odhajala in tam sem preživela sicer majhen, vendar verjetno najbolj srečen del svojega otroštva. Ker so mi stari starši (relativno) hitro umrli in ker je tam kar nekaj časa vladalo vojno stanje, tudi kar nekaj časa nismo mogli hodit tja. Po letu 97 pa se trudimo večkrat na leto obiskati sorodnike, ki so tam in se malo pustit razvajat po balkansko. Ta del je najlepši ;). Zanimivo je pa predvsem to, da je tam družina prva in najbolj pomembna vrednota na seznamu. Čez družino ga ni in tudi 16. koleno družine je skorajda enako pomembno kot 2 ali včasih celo prvo. Vem, tega marsikdo ne razume, občasno se trudim komu to tudi razložit, in kdor tega še ni občutil, tega tudi ne more razumeti, je pa enkraten občutek. Samo če povem primer, da ko se rodi otrok ali če se kdo poroči, je udeležba obvezna, to se ne sme zamuditi, razen če vlada kakšno opravičljivo posebno stanje.
No, in naša družina ni nič drugačna od povprečne družine s koreninami od tam. Vsaj polovica, če ne še več kot to, dela in živi v tujini, torej ne v Bosni. Tam nekje v 60-tih oziroma 70-tih letih se je veliko ljudi od tam odselilo oziroma odromalo s trebuhom za kuhom. Naša družina se je razkropila po severno-zahodni Evropi, gledano iz smeri Bosne. In ker je od tega minilo že kar nekaj časa, je naša družina tudi pognala korenine v tistih državah. Najbolj zanimive kombinacije so na Švedskem. Tam je že itak zelo pisano prebivalstvo in potem ni težko najti nekoga, ki pač nima veze s Slovanstvom. In potem imaš sorodnike s katerimi se moraš pogovarjati v tujem jeziku, ker se sicer ne razumeš-mimogrede srbohraščina se tu ne šteje za tuji jezik ;).
Kar je še zanimivo, da se večina odseljencev, generacija, ki se je dejansko preselila, vsako poletje vrača/obiskuje sorodnike v Bosni, kar je tudi ena izmed značilnosti. In ker je Maribor nasrečo na njihovi poti dol, se tukaj ustavijo na "pit-stop". In zgodi se sledeče, dobiš na obisk sorodnike iz Švedske, dve različni veji družine na isti dan, oni se pogovarjajo švedsko, ti pa nimaš pojma o čemu. Pa niso nevljudni, samo lažje jim je. In poleti se vedno veselim teh obiskov, ker je to edinkrat ko se lahko vidimo, nadaljujemo pa tam kjer smo zadnjič ostali. Hvala bogu, da nam internet in FB omogočata več virtualnih stikov, kot je tega bilo prej. Tako, da smo tudi temu hvaležni.
Lepo je biti del takšne družine ;))))).
 

Poletje

Prvič po stotih letih, če ne prvič nasploh, bom preživela poletje doma. No, ni še nujno, da bo tako. Ker, kdor me pozna, ve, da imam nekje globoko v sebi malo ciganske krvi, ni še odkrito po kateri strani ;), ve se pa da sem kot ptica seljivka po svojem dedeku, da bom sigurno kam popihala v teh dveh mesecih. Mimogrede, on (dedek) se je dejansko nonstop selil, jaz pa sem za razliko rekla, da bom stanovala na enem mestu, bom pa zato ogromno potovala.
Kam bi šla? Ufff... kaj bi naštevala, če ostanem samo na realnih tleh, bom sigurno šla v Bosno pa sigurno kak dan na obalo k moji Marti in Goranu, pa kak dan bomo sigurno na izlet še šli pa nekaj sma se z mamo-babico pogovarjali kam bi lahko šle babnice, tak da mogoče sploh ne bo tak hudo bit "doma" čez poletje. Vendar bo pa definitivno, če res ne pride kaj nepredvidenega vmes, da bom šla prvič sploh na dopust v septembru!!!Tega se pa že fuuul veselim. Sicer je usoda tako hotela, da moram vedno plačevati najdražje aranžmaje, če hočem it nekam na lepo. Zdaj bomo pa šli na lepo in še poceni povrhu ;). Do takrat pa se bomo namesto, da bi se hladili v morju, hladili s to našo novo pridobitvijo. Stane kar nekaj ojrotov, kot pravijo, je pa vseeno fajn. Vem in zavedam se, da pa naši mati Naravi s tem ne počnemo nič kaj dobrega, žal. Bom pa drugje bolj pridna, obljubim, častna Titova!

Ne, ni še konec ne...

Ja, vem, vsem se zdaj poje ta bedasta pesem, sorry! No, htela sem v bistvu povedat, da nisem pozabla na moj ustvarjalni kotiček, je pa zdaj malo počival, ker sem se odločila, da ne bom objavljala samo zadeve, ki imajo opraviti z otrokom. Se pa razume, da zdaj, ko smo v veliki fazi učenja, da nam samo to še gre po glavi in da imamo ogromno o tem za povedat. Skratka, skušala bom oživeti blog in spet malo kaj nakracat.